S O J A

= &nb= sp; =

ZNA^EWE, POTEKLO I PROIZVOTSTVO NA SOJATA

ZNA^EWE NA S= OJATA

&= nbsp; Zna~eweto na sojata pred se go dava hemiskiot sostav na zrnoto, koe sodr`i okolu 40% proteini i okolu 20% masti, koi se koristat za razli~ni nameni. Poradi mo`n= osta za koristewe na celo zrno, kako i proteinite i mastite posebno, sojata nao|a golema primena kako vo prehrambenata taka i vo drugite granki na industrija= ta. Soinata sa~ma e nezamenliv izvor na proteini za ishrana na sitniot i krupni= ot dobitok i `ivinata.

= Vo razvieniot svet i pokraj toa {to postojat dovolni izvori na proteni (meso, mleko, jajca) sojata prete`no se koristi za dietalna hrana, dodeka pak vo zemjite vo razvoj i pokraj nedostigot na proteinska hrana, poradi ne razvie= nata industrija koja bi prerabotuvala soja za ishrana na lu|eto taa slabo se koristi.

= Edna tretina od proizvodstvoto na maslo vo svetot se dobiva od sojata, koe pred = se se koristi vo prehrambenata industrija za gotvewe, pripremawe na gotovi jad= ewa, majonez, margarin i dr. Isto taka masloto se koristi se pove}e vo drugite granki na industrijata za proizvodstvo na; sapuni, detergenti, boi i lakovi. Lecitinot koj e sostaven del na masloto se koristi vo pekarskite i konditorskite proizvodi i medicinata, kako i vo tekstilnata i hemiskata industrija.

= Ne treba da se zaboravi zna~eweto na sojata vo poledelskoto proizvodstvo. Soja= ta mnogu dobro mo`e da se vklopi vo plodoredot, bidej}i e odli~na predkultura = za poledelskite kulturi koi se odgleduvaat kaj nas, osven za leguminozite.

POTEKLO I [IREWE NA S= OJATA

= Sojata e edna od najstarite kulturni rastenija {to mu bile poznati na ~ovekot. Spo= red podatocite, sojata im bila poznata na Kinezite u{te pred 5.000 godini. Isto taka kulturnata soja e sozdadena vo Jugoisto~na Azija (Kina, Korea, Japonija) kade {to denes se sretnuvaat najgolem broj na kulturni formi.

= Od Jugoisto~na Azija kulturnata soja po~nala da se {iri vo drugite delovi na A= zija pred se vo isto~nite delovi na porane{niot SSSR, a potoa i vo drugite delovi Gruzija, Ukraina i dr.

= Spored pi{anite podatoci sojata vo Evropa= vo 18 vek se odgleduvala vo botani~kite bav~i. Vo Holandija se misli deka sojata e odgleduvana pred 1737 god. Poradi nesootvetnata agrotehnika i nepoznavaweto= na upotrebnata vrednost, sojata vo 19 vek vo Evropskite zemji malku bila zastapena. Po seriozno proizvodstvo na sojata vo Evropa zapo~nuva vo 20 vek i toa vo; Romanija, Bugarija, ^ehoslova~ka, Avstrija, Jugoslavija, Ungarija.

= Vo SAD sojata se pojavuva vo tekot na 18 vek na poedini farmi, a vo 19 vek se ispituvala na pogolem broj na farmi i se opi{uva kako nova kultura. Mnogu farmeri ja prifatile kako sto~na hrana (seno ili sila`a) kako ~ist posev il= i vo kombinacija so drugi kulturi. Vo 20 vek se odgleduva kako kultura.

= Vo R.Makedonija vo periodot pome|u dvete svetski vojni nekoi krupni ponapredni stopani vo Prilepsko po~nale da ja odgleduvaa, no poradi niskite prinosi na= brzo bila napu{tena. Pozna~ajni ispituvawa napraveni se vo Ov~e Pole vo 1960 i 1= 961 god. za pro{iruvawe na sojata na pogolemi povr{ini.

= ;

PROIZVODST= VO NA SOJATA VO SVETOT

&= nbsp; Spored podatocite od (Soyd-Oilseed Blue book 2003) sojata vo svetot se odgleduva na okolu 75 m= ilioni ha, {to predstavuva najgolema povr{ina od poledelskite kulturi, posle p~enk= ata, p~enicata i orizot. Vo posled= nite godini okolu 90% od proizvodstvoto koncentrirano e vo samo nekolku zemji. <= span style=3D'mso-tab-count:1'>

&= nbsp; SAD imaat vode~ko mesto vo svetskoto proizvodstvo, prerabotka i promet na sojat= a i nejzini prerabotki. Vo SAD sojata se proizveduva na okolu 29 milioni ha. so prose~en prinos od okolu 2,3 tona/ha., i vkupno proizvodstvo od 65 mil. toni zrno, {to e polovina od svetskoto proizvodstvo. Vo Brazil se see na okolu 13 mil. ha. i se dobiva prose~en prinos od 2,1-2,2 ton./ha., {= to predstavuva 16-20% od svetskoto proizvodstvo. Argentina godi{no see 5 milioni ha. a prose~niot prinos e okolu 2 ton./ha., dodeka vo Kina se see na okulu 9 milioni ha. i se dobivaat niski prinosi od 1,3-1,5 ton./ha. Na pomali povr{ini se proizveduva vo Severna Korea, Kanada, Indija, Indonezija i vo Afrika.

&= nbsp; Vo Evropa povr{inite pod soja iznesuvaat 1,2 milioni ha. vo 1990 god. a vo 1995 sledi pad na povr{inite na okolu 469.000 ha., i prose~en prinos od 2 tona./= ha. Vo Evropa sojata se proizveduva vo: Italija na 170.000-190.000 ha so visoki pr= inosi pove}e od 3 ton/ha a vo poedini godini se dobivaat prinosi nad 3,5 ton/ha, Romanija na 100.000 ha i prose~en prinos od 1-1,5 ton./ha, Bugarija na 10.000-20.000 ha. i prinos od 1-1,5 ton./ha, Ungarija na 20.000-30.000 ha. i prose~en prinos od 2 ton./ha, a vo S.R.Jugoslavija vo 1996 god. bila posean= a na povr{ina od 72.000 ha. i dobien e prose~en= prinos od 2,1 ton./ha. &= nbsp; Vo Rusija se see na 600.000-700.000 ha so prose~en prinos od 0,8 ton./ha.

MORFOLOGIJA NA = SOJATA

&= nbsp;

KOREN<= /span>

&= nbsp;

Sojata ima dobro razvien korenov sistem. Glavniot koren se razviva na 10-15 sm. vo orani~niot sloj. Na = taa dlabina korenot se rasklonuva i se formiraat cvrsti `ili, a glavniot koren raste bavno i e tenok, taka {to te{ko se razlikuva od strani~nite `ili. Strani~nite `ili odat dlaboko vo po~vata a vo = = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = &nb= sp; = = = neki slu~aevi dostignuvaat do 2 metri dlabo~ina.

        &= nbsp;   Va`en del od korenoviot sistem kaj= sojata se grutkovite bakterii (korenovite grutki). Ovie bakterii `iveat vo simbioza so korenot na sojata, vr{at snabduvawe so neorganski azot od atmosferata i go pretvaraat vo amonija~na forma dostapen= za rastenieto. Za sojata karakteristi~na vrsta na bakterii e Bradyrhizobium japonicum. Na edno rastenie mo`e da ima i n= ekolku stotini grutki koi voglavno se formiraat najmnogu vo orani~niot sloj do 20 = sm dlabo~ina.

STEBLO

      &nb= sp;     Kulturnite sorti na soja imaat ispraveno steblo, ~ija visina zavisi od sortata i uslov= ite na odgleduvawe i se dvi`i od 30-130 sm. Stebloto e zeleno, obrasnato so vlaknenca i voglavno razgranato.

      &nb= sp;     Divite vidovi na soja imaat poleglivo steblo i mo`e da dostigne dol`ina od 2 metri= .

Na sekoja nodija na stebloto se razviva list= , koj vo svojata pazuva nosi papka koja mo`e da se razvie kako granka, cvet ili da ostane nerazviena (zaspana papka). Sojata pove}e ili pomalku grana, vo zavi= snos od sortata i uslovite na nadvore{nata sredina, pri {to voobi~aeni se primar= nite granki a sekundarni mnogu retko se formiraat.

LIST

      &nb= sp;     Postojat tri razli~ni tipovi na listovi kaj sojata; prviot ~ivt se kotiledoni, vtori= ot ~ivt se prosti i pravi trojno slo`eni listovi. Kotiledonite se del od r^,kulecot, po oblik val~= esti ili kopjesti a po boja se `olti ili zeleni.

Prostite ili primarni listovi se razvivaat od papkite koi se najduvaat vo pazuvite na kotiledonite i sekoj prost list ima nodija. Site ostanati nodii nosat trojno slo`eni listovi tipi~ni za sojata = i se rasporedeni naizmeni~no. Se sostojat od dr{ka i tri liski. Po nekoga{ mo`e = da se slu~i prvite listovi da imaat ~etiri, pa i sedum liski.

      &nb= sp;     Za listot na sojata karakteristi~ni se vlaknencata. Rastenijata so gusti vlakn= enca imaat fiziolo{ki i agronomski prednosti: pomalku se izlo`eni na napad od {t= etni insekti, pootporni se na su{a.

CVET

  &n= bsp;         Cvetot na sojata se formira vo pazuvite na lisjeto na stebloto i grankite, od osno= vata sprema vrvot. Cvetovite mo`at da imaat bela ili razli~ni nijansi na qubi~es= ta boja. Sojata cveta sukcesivno {to zna~i na isto rastenie mo`e da se najdat cvetni papki, otvoreni   cvetovi i me{unki koi se vo<= span style=3D'mso-spacerun:yes'>   faza na nalivawe. Vremeto na= cvetawe kaj nas zavisi od sortata, vremeto na seidba i uslovite na nadvore{nata sredina i trae od krajot na me= sec maj do polovinata na avgust.

  &n= bsp;         Karakteristi~no za sojata e {to ima golem procent na abortivnost (opa|awe) na cvetovite, odnosno formira pove}e cvetovi od me{unki i taa pojava do denes ne e dovolno objasneta.

ME[UNKI

Plodot na sojata e me{unka, ~ii broj se dvi`i od 2 do pove}e od 20 vo edno socvetie, pa do 400= na zrelo rastenie. Ovoj broj e obi~no mnogu pomal poradi visokiot procent na abortivni cvetovi. Formata i goleminata na me{unkata varira pome|u sortata,= a vo zavisnost od nadvore{nite uslovi ovie osobini se razlikuvaat i pome|u me{unkite na isto rastenie. Mo`e da bidat pravi, blago svitkani ili srpesto zakriveni, dolgi od 2 sm. kaj divata, do 7 sm. kaj nekoi kulturni sorti.

       Boja= ta na me{unkite mo`e da bide svetlo `olta, temna i crna a dol`inata zavisi od bro= jot na zrnata a naj~esto se dvi`i od 4 do 6 sm.

        Dene{nite komercijalni sorti, sozdadeni so selekcija, imaat cvrsti me{unki i pukaat samo vo stresni uslovi, a za divata soja karakteristi~no e da me{un-kite vo zrelost pukaat i go rasfrluvaat semeto.

ZRNO

Zrnoto kaj pogolem broj na komercionalni sorti i= ma ovalna forma a mo`e da gi ima site preodni pome|u ovalna pa do izdol`ena fo= rma.

Masata na 1.000 zrna se dvi`i od 20 gr. kaj diva= ta soja, pa do 500 gr. kaj nekoi sorti na kulturnata soja. Najgolem broj od komercijalnite sorti imaat sredno krupno zrno ~ija masa na 1.000 zrna iznes= uva 150 do 190 gr.

        &= nbsp;   Zrnoto na sojata mo`e da bide; `olta, zelena, temna ili crna, vklu~uvaj}i gi site nijansi me|u ovie boi, a mo`e da bide i dvobojno.

GRUPI NA ZREEWE

        &= nbsp;   Sojata e fotoperiodski osetliva, {to zna~i da preo|aweto od vegetativen vo reproduktiven stadium e vo direktna zavisnost od dol`inata na denot. Ovaa zavisnost uslovuva da sortite od sojata se podelat vo 13 grupi na zreewe. Oznakite na grupite na zreewe se; 000, 00, 0 i rimski broevi od I do H. Sortite so 000 = se prilagodeni vo uslovi na dolg den i uspevaat na pogolema geogravska {iro~in= a, dodeka sortite ozna~eni so brojot H adaptirani se vo uslovi na kratok den i uspevaat na pomala geogravska {iro~ina = ;     Vo na{i agroekolo{ki uslovi sortite od 00 grupata na zreewe se mnogu rani, od = 0 se rani, od I se sredno rani, od II <= span style=3D'font-size:12.0pt;mso-bidi-font-size:10.0pt'>se sredno docni a od III grupa= na zreewe se docni. Pri na{i voobi~aeni agroekolo{ki uslovi i seidba vo polovi= nata na april, sortite od grupata 0 zreat za 110 do 120 denovi.

        &= nbsp;   Vo na{ata zemja od strana na Dr= `avnata sortna komisij= a se registrirani golem broj na sorti koi mo`at da se odgleduvaat kaj nas.<= /o:p>

KLIMATSKI I PO= ^VENI USLOVI

TOPLINA

        &= nbsp;   Na sojata od niknewe do sozrevawe i e potrebna visoka temperatura, bez pogolemi promeni vo tekot na denot i no}ta. Odnosot na sojata sprema toplinata mo`e = da se izrazi so pomo{ na toplotnata suma koja e razli~na vo zavisnost od grupa= ta na zreewe i sprema Enken (1959) taa e slednata: mnogu rani sorti 1.700-1= .900^oS, rani sorti 2.000-2.200^oS, sredno rani 2.600-2.750^oS i mnogu docni 3.000-3.200^oS.

        &= nbsp;   Minimalnata temperatura za r^,tewe e 6-7^oS. Pri ra= nite rokovi na seidba, pri niski temperaturi zna~itelno pove}e se prodol`uva vre= meto na niknewe. Na prose~na temperatura od 11,1^oS   nikne za 17 dena, a pri temperatura od 21,7^oS za 6 dena.

  &n= bsp;         Spored Kurnik = (1976) mladite rastenija od soja podnesuvaat kratkotrajno namaluvawe na temperatur= ata od -6 do -7^oS, bez o{tetuvawe, ako posle toa temperaturata poste= peno se zgolemuva. Vo faza na obrazuvawe na cvetnite papki i cvetawe ako temperaturata padne pod 14^oS&nb= sp; prestanuva rasteweto, a na temperatura od -1^oS cvetovite izmrznuvaat. Temperaturata nad 32^oS pri nedovolno vlaga, doveduv= a do pa|awe na cvetnite papki i me{unkite.

SVETLINA

  &n= bsp;         Sojata bara obilna svetlina. Pri slaba svetlina internodiite se izdol`uvaat, stebl= oto ostanuva tenko, poleglivo, a mo`e da izostane i cvetaweto.

  &n= bsp;         Po odnos na svetlinata, posebno e va`na reakcijata na dol`inata na denot, i va= `no e da se odbere sorta {to }e uspeva vo takvi uslovi {to be{e ka`ano vo poglavieto ^{“grupi na zreewe,,.}

VLAGA

  &n= bsp;         Sojata poteknuva od vla`na i topla klima. Vo takvi uslovi taa dava visoki i stabil= ni prinosi. Posebno se golemi potrebite za voda vo fazata na cvetawe, formiraw= e na me{unkite i nalivawe na zrnoto, koga sojata tro{i od 60 do 90% od koli~inite potrebni za cela vegetacija. Zatoa mnogu e va`no vo toj period (juli, avgus= t) da se obezbedi dovolno vlaga, bidej}i pokraj visokite temperaturi i nedosti= got na vlaga doa|a do: opa|awe na cvetovite i formiranite me{unki, se formiraat= mal broj zrna, slabo naliva semeto pri {to ostanuva sitno.

PO^VA

  &n= bsp;         Sojata najdobri rezultati dava na crnozemi, aluvijalni, gajwa~i i polesni smolnici. Me|utoa mo`e da se odgleduva skoro na site po~veni tipovi osven na izrazito te{ki, zabareni i kiseli. Optimalnata rN vrednost e od 6 do 8, no mo`e da se odgleduva i ako e rN pome|u 5= i 6 ili nad 8.

<= o:p>

A= GROTEHNIKA NA SOJATA

PLODORED

  &n= bsp;         Sojata mnogu dobro mo`e da se vklopi vo plodoredot, bidej}i e odli~na predkultura = za golem broj kulturi. Preovladuva misleweto deka sojata ne treba da se odgled= uva vo monokultura, bidej}i so plodoredot se namaluvaat problemite so bolestite= , se namaluvaat plevelite, podobro se iskoristuva po~vata i se dobivaat najdobri prinosi.

  &n= bsp;         Naj~esta predkultura za sojata e p~enicata, no so uspeh mo`e da se odgleduva i po p~enkata (do kolku ostatocite dobro se isitnat i se zaoraat) i {e}ernata re= pa, dodeka son~ogledot i maslodajnata repa se smetaat za rizi~ni predkulturi po= radi zaedni~kite bolesti. Sojata ne treba da se odgleduva posle leguminoznite kulturi poradi zaedni~kite bolesti a isto taka i ostatokot na azot podobro = e da go iskoristat drugi kulturi.

\UBREWE

  &n= bsp;         Za rastewe i razvoj na sojata potrebni se odredeni koli~ini na hranlivi elemen= ti koi voglavno se vnesuvaat po pat na mineralni |ubriva. Sojata dobro go kori= sti prodol`enoto dejstvo na arskoto |ubre ne samo od predkulturata tuku i vo slednite 2 do 3 godini.

  &n= bsp;         Brojnite istra`uvawa ka`uvaat deka za formirawe na eden ton zrno i sootvetna koli~in= a na biomasa potrebno e 100 kg. N, 23 do 27 kg. P₂O_{5 .}50-60 = kg. K₂O a dodeka so prinos od eden ton zrno se iznesuva = 60 kg. N, 11-14 kg P₂O₅ i 20-23 kg. K_2O.

        &= nbsp;   Za obezbeduvawe na sojata so azot zna~ajna uloga ima biolo{kata fiksacija na azotot. Nedostatokot od azot ja namaluva biosintezata na hlorofilot pri {to lisjata dobivaat zeleno `olta boja a nedostigot od fosfor predizvikuva gube= we na zelenata boja, se namaluva aktivnosta na grutkovite bakterii, stebloto go namaluva rastot i stanuva ne`no i neotporno. Pri nedostigot na kalium stebl= oto e tenko, neotporno na polegnuvawe, ima kratki internodii, korenot slabo gra= na, rastenijata brzo veneat porad= i {to neotporni se na visoki temperaturi i nedostatok na voda vo po~vata.

        &= nbsp;   Za pravilen razvoj na sojata potrebni se i mikroelementite kako {to se: molibd= en, mangan, bor i dr. koi mo`e da se vnesat preku po~vata ili folijarno.

        &= nbsp;   Na po~vi koi se dobro obezbedeni so hranlivi materii treba da se vnesi samo on= aa koli~ina na hraniva koja sojata ja iznesuva so prinosot. Na takvi povr{ini naj~esto se upotrbuva okolu 30 kg azot, 50-60 kg fosfor i 40-50 kg kalium po hektar. Do kolku pak sojata se odgleduva na slabo obezbedeni po~vi koli~ina= ta na mineralni |ubriva treba da se zgolemi. Posebno treba da se vnimava pri upotrebata na azotot da ne iznesuva pove}e od 90 kg/ha, bidej}i negativno vlijae vrz formiraweto na grutkovite bakterii.

        =    Fosfornite i kaliumovite |ubriva vo po~vata se vnesuvaat celosno ili 2/3 so osnovnata obrab= otka a ostatokot i azotnite se nesuvaat so predseidbenata obrabotka.

OBRABOTKA NA PO^VATA

        &= nbsp;   So obrabotkata treba da se obezbedi dobra struktura na po~vata i povolen vodno-vozdu{en i toploten re`im, da se zaoraat `etvenite ostatoci i uni{tat plevelite, so {to se sozdavaat preduslovi za izedna~eno niknewe, dobro vkorenuvawe i optimalen razvoj na sojata vo tekot na celata vegetacija.

        &= nbsp;   Osnovna obrabotka. Na~inot i vremeto na osnovnata obrabotka zavisi vo golema merka od po~vata i predkulturata. Dlabinata na osnovnata obrabotka (oraweto) vo proizvodstvoto na soja ne bi smeelo da bide pomalo od 25-30 sm., a posebno koga e vo pra{awe te{ka i zbi= ena po~va. Plitka osnovna obrabotka mo`e da ima samo na lesna i rastresita po~v= a. Od kvalitetnoto orawe zavisi i kvalitetot na predseidbenata obrabotka, seidbata, me|urednoto kultivirawe kako i `etvata.

        &= nbsp;   Po= ~etokot na obrabotkata zavisi od predkulturata. Ako predkulturata e `itarica, najdobro e po `etvat= a da se izvr{i plitko zaoruvawe do= 15 sm. a oraweto na polna dlabina da se izvr{i vo po~etokot na esenta od 25 do= 30 sm.

        &= nbsp;   Kaj kulturite koi kasno se pribiraat, kako {to e p~enkata, prvo treba da se isitnat `etvenite ostatoci so= cel da se izvr{i kvalitetna obrabotka na polna dlabina od 30 sm., odnosno da se ovozmo`i celosno zaoruvawe na `etvenite ostatoci.

        &= nbsp;   Do kolku osnovnata obrabotka (oraweto) e izvr{ena kvalitetno do prolet nema nikakvi operacii, po~vata ostanuva vo otvoreni brazdi da prezimi. Ako orawe= to e lo{o izvr{eno se prepora~uva vo tekot na esenta da se izvr{i grubo ravnewe.=

        &= nbsp;   Predseidbena obrabotka. Se vr{i na dlabina od seidbeniot sloj za da na semeto se obezbedi ,,tvrda postela a mek pokriva~,,. Ova obrabotka se vr{i naj~esto vo dva nav= rti (ponekoga{ i pove}e).

Pr= vata predseidbena obrabotka se vr{i rano naprolet {tom vremeto dozvoli, odnosno po~vata potsu{i, no vo nikoj slu~aj da ne se zadocni bidej}i na toj na~in n= e se postignuva ramnomerno sitnewe na povr{inskiot sloj.

Vtorata se vr{i pred seidbata so cel da se podgo= tvi plitok seidben sloj a zaedno so nego mo`e da se primenat i herbicidi.<= /o:p>

Do kolku se vr{at dve predseidbeni obrabotki, pr= voto vo zavisnost od uslovite mo`e da se izvr{i so tawira~a i toa dijagonalno na oraweto, a vtoroto so brana (kr= imler) vo pravec na seidbata za da se dobie ramna povr{ina.

SEIDBA

        &= nbsp;   Seidbata na sojata mo`e uspe{no da se izvr{i so mehani~ki ili mehani~ko pneumatski sealki za okopni kulturi, pod uslov da se adaptiraat i prilagodat za seidba= na sojata sl.6. Kaj mehani~kite sealki otvorite na seidbeniot disk treba da bi= dat 9 mm., a kaj pneumatskite otvorite na seidbenata plo~a treba da imaat pre~n= ik od 3,5 do 4,5 mm.

  &n= bsp;         Vreme na seidba. Vremeto na seidbata najdobro e da se povrzuva so temperatura= ta na po~vata otkolku za kalendarskite datumi. N= e e prepora~livo da se see dodeka temperaturata na po~vata ne dostigne 10-12oS i postoi tendencija na porast. Inaku kalendarski seidbata kaj nas vo potopl= ite reoni e vo po~etokot na april, a vo poladnite vo vtorata polovina, odnosno = koga e vo tek i seidbata na p~enkata. Vo pokasnite rokovi (maj) na seidba treba = da se seat sorti so kratka vegetacija (od grupa na zreewe 0), a vo kolku se se= e vo juni ili pokasno (po~etok na juli) mora da se seat sorti od grupata na zree= we 00 ili pak 000.

  &n= bsp;         Gustina na seidba. Optimalniot broj na rastenija po edinica povr{ina e va`en us= lov za dobivawe na visoki prinosi. Do kolku posevot e pogust pove}e papki od dolnite nodii se razvivaat vo cutni, dodeka kaj retkite posevi na dolnite n= odii od papkite se razvivaat granki.

  &n= bsp;         Optimalniot broj na rastenija zavisi od sortata i uslovite vo koi se odgleduva. Za na{i uslovi rastojanieto pome|u redovite od 45-50 sm. e najpogodno, a rastojanie= to vo redot zavisi od vremeto na seidba, sortata i od kvalitetot na semeto.

  &n= bsp;         Ranite sorti (grupa na zreewe 0) se prepora~uva da se seat na rastojanie vo redot = od 4 sm. za da se postigne sklop od 500.000 rastenija po ha.
  &n= bsp;         Za sortite od grupata na zreewe I se prepora~uva rastojanie od 4,5-5 sm. za da se dobie sklop od 400.000-500.000, a za docnite (grupa na zreewe II) na rastojanie od 5-5,5 sm= . za da se dobie sklop od 350.000-400.000 rastenija po ha.

  &n= bsp;         Koli~ina na seme. To~nata koli~inata na potro{eno seme za seidba se presmetuva v= rz osnova na sklopot, upotrebnata vrednost na semeto i masata na 1.000 zrna. Bidej}i ima golema razlika vo goleminata na zrnoto potrebnata koli~ina na s= eme za isti sklop se dvi`i od 60 = kg/ha (500.000 zrna h 120 gr) do 100 kg/ha (500.000 zrna h 200 gr.).

  &n= bsp;         Dlabina na seidbata. Dlabinata na seidbata e mnogu va`na za obezbeduvawe na izedna~eno niknewe i postignuvawe na planiraniot sklop.
  &n= bsp;         Do kolku seidbata e izvr{ena dlaboko a po~vata e ladna, nikneweto trae dolgo i mo`e da dojde do o{tetuvawe na r^,kulecot. Do kolku pak semeto e mnogu plitko poseano, postoi mo`nost od su{ewe na povr{inskiot sloj na po~v= ata i mo`e da go zadocni rteweto ili da dovede do su{ewe na rtenoto zrno.<= /o:p>

  &n= bsp;         Podlaboka seidba se prepora~uva na lesni i suvi, a poplitka na ladni i zbieni po~vi. = Vo na{i uslovi optimalnata seidba e od 4 do 6 sm.

=         &= nbsp; Inokulacija na semeto. Bidej}i po~vata kade ne e odgleduvana soja ne sodr`i soevi od grutkovi bakterii za soja, treba istite da se vnesat zaedno so semeto. Naj~= esto toa se vr{i so primena na preparatot ,,NITRAGIN,,, oblik vo koj grutkovite bakterii doa|aat do proizvoditelot. Voobi~aeno preparatot se pakuva vo koli= ~ini za 50 ili 100 kgr seme. So preparatot odi i upatstvo po koe treba da se postapuva. Preparat= ot se primenuva vo senka, bidej}i na direktna svetlina bakteriite mo`at da ugi= nat. Tretiraweto se vr{i istiot den pred seidba, no da ima dovolno vreme da se prosu{i, a semeto k= oe nema da se potro{i istiot den, drugiot den treba povtorno da se inokulira.<= /span>

NEGA NA POSEVOT

        &= nbsp;   Valawe. Se vr{i vo uslovi koga vo seidbeniot sloj nema dovolno vlaga, obi~no pri pokasna seidba so cel da se vospostavi kontakt na semeto so vlagata. Se izveduva vedna{ po seidbata.

        &= nbsp;   Uni{tuvawe na pokoricata. Se praktikuva vo uslovi koga sojata poradi formirana pokorica ne mo`e da nikne. Naj~esto se vr{i so lesna brana no pred niknewe = ili so kultivirawe koe mo`e da se izvr{i i pri samoto niknewe.

        &= nbsp;   Me|uredovo kultivirawe. Me|uredovoto kultivirawe doprinesuva da se razbie pokorica= ta, odr`uvawe na po~vata vo rovkava sostojba i uni{tuvawe na plevelite. Vo teko= t na vegetacijata se izveduvaat nekolku kultivirawa no naj~esto dve.<= /span>

        &= nbsp;   Prvoto kultivirawe se izveduva koga sojata ima 1-2 pravi listovi. Ova kultivirawe = se izveduva poplitko do 10 sm. i so pomala rabotna brzina na traktorot.

        &= nbsp;   Vtoroto kultivirawe se izveduva koga sojata dostigne 20 do 30 sm. no so ogled da vo= taa faza ima razvien korenov sistem i postoi opasnost za o{tetuvawe, ova kultivirawe se vr{i na pomala {iro~ina.

        &= nbsp;   Za me|uredovo kultivirawe se koristi kultivator za {e}erna repa.

Za{tita od pleveli. Kako direktna posledica od prisustvoto = na plevelite e namaluvawe na prinosot, a prisustvoto na pogolem broj pleveli ja ote`nuvaat `etvata, ja zgolemuvaat vla`nosta i go namaluvaat kvalitetot na o`neanoto zrno.

        &= nbsp;   So primena na plodoredot i kvalitetna obrabotka, mo`e da se namalat plevelite,= no za uspe{na borba neophodna e za{tita so herbicidi.

        &= nbsp;   Herbicidite mo`at da se primenat pred seidba, posle seidba a pred niknewe ili po niknew= e na sojata i plevelite.

            -Pred seidba (so inkorporacija) naj~esto se primenuvaat herbicidi na baza na triflurolin (preparati Treflan EC, Trefgol, Herbitref, Zupil= an i Sutref 48 EC.) Nameneti se za aridni podra~ja i dobro pripremeni povr{ini, no ne za lesno-pesoklivi= i siroma{ni po~vi so humus, bidej}i mo`e da bidat fitotoksi~ni. Se inkorporir= aat na dlabo~ina od 5 do 8 sm. vo koli~ina od 1 do 2,5 l/ha. a gi suzbivaat ednogodi{nite tesnolisni i nekoi {irokolisni pleveli. Preparatot Kommand 48 C mo`e= da se primeni pred seidba vo koli~ina od 0,75 l/ha. no i po seidba a pred niknewe= .

        &= nbsp;   -Posle seidba a pred niknewe za suzbivawe na ednogodi{nite tesnolisni i {irokolisni pleveli mo`e da se koristat preparatite: Dual 500-EC= (5l/ha), Afalon (7l/ha), = Galolin kombi (7 = l/ha) i Kodal (5-6 l/ha). Uspe{nosta na ovie herbicidi zavisi od kvalitetnata priprema na po~vata i od vlagata (vrne`ite) posle primenata.

        &= nbsp;   -Po= niknewe na sojata i plevelite za suzbivawe na ednogodi{nite {irokolisni pleveli mo`e da se kori= stat slednite herbicidi:

§      =    Pivot 100-E (o,8-1,0 l/ha) koga sojata e vo faza od = 1-3 pravi lista a plevelite vo faza na 2-4 lista. Posle tretiraweto vo esen ist= ata godina mo`at da se seat: p~enica, ja~men, lucerka i detelina, vo vtorata go= dina ozimi i jari `ita, lucerka, detelina, soja, gra{ok, boranija, a vo tretata godina mo`at da se seat site posevi.

§      =    Scepter (1 l/ha) se koristi 3 do 4 nedeli po nik= newe na sojata, no mo`e da bide fitotoksi~en pri jaki vrne`i ili navodnuvawe.

§      =    Basagran i Zupazon (3-4 l/ha= ) se koristat za suzbivawe na {irokolisni pleveli vo faza na sojata od 1-3 pravi listovi.

§  &nbs= p;      Mo`e da se koristat i drugi herbicidi kako {to se: Galaksi, Blazer, Flex i dr.

Za susbivawe na tesnolisnite pleveli po nikne= we mo`e da se koristat slednite preparati: Agil 100-EC (0,8-1 l/ha), Aramo 50 (1-2 l/ha), Focus ultra (0,75-2 l/ha), Furore super (1-2 l/ha), Fusilade forte (0,8-1,3 l/ha) i dr.<= /o:p>

=         &= nbsp; Za{tita od {tetnici. Za{titata od {tetnicite mora da bide blagovremena, bidej}i mo`e da nastanat golemi {teti. [tetite mo`e da se sretnat od seidbata do `etvata i gi o{tetuvaat site delovi na rastenieto (korenov sistem, korenovi= te grutki, stebloto, lisjata, cvetovite i plodovite).

  &n= bsp;         Na r^,tenoto seme i korenoviot sistem, posebno vo po~etokot na vegetacijata, {teti predizvikuvaat: telenite crvi, gr~icite, nematodite i d= r.

  &n= bsp;         Na nadzemnite rastitelni delovi od po~etokot do krajot na vegetacijata najva`ni {tetnici se: sovicata, p~enkinata pipa, nekoi vidovi lisni vo{ki, soiniot plamenec, pamukovata sovica idr.

  &n= bsp;         Za{titata od {tetnicite se vr{i so hemiski sredstva a mo`e da se upotrebat insekticid= ide: Fastak, Ekaluks, Talsta= r, Lanate, Supration, Diptereks, Dimilin i dr.

  &n= bsp;         Za{tita od bolesti. Vo svetot se opi{ani pove}e od 100 patogeni na sojata a se smeta deka okolu 35 mo`at da predizvikaat ekonomski zna~ajni {teti.         = Kako najzna~ajni se: Plamenicata (Perenospora manshurice) i bakterioznata pegavost (Pseudomonas syringae)= na listot, na stebloto crnata pegavost (Diaporthe phaseolorum var. caulivora) i belata trule` (Sclerotinia sclerotiorum), na korenot temnata trule` (Macrophomina phaseolina)= a na semeto parazitite od rodot Phomopsis.

        &= nbsp;   Hemiskata za{tita na sojata vo svetot mnogu retko se primenuva, no zato= a pogolemo zna~ewe se posvetuva na agrotehni~kite merki (plodored, koristewe na zdravo seme, {irewe na pomalku osetlivi sorti i dr.). Do kolku se pojavat simptomi na plamenica se vr{i za{tita so Ridomil, Bakarna var i dr.   =

Prihranuvawe. Se vr{i samo do kolku po zavr{enata inokulac= ija na semeto i |ubreweto so azotni |ubriva ne se formirani grutkovite bakterii na korenot. Toa se vr{i so vtoroto ili tretoto kultivirawe vo mali koli~ini do= 100 kg/ha na KAN.

      &nb= sp;     Navodnuvawe. Sojata e kultura koja bara i tro{i dosta voda a nejzinata otpornost spr= ema su{ata e prividna. Sojata dobro ja podnesuva su{ata do faza na cvetaweto, a= do kolku su{ata prodol`i i vo podocniot period, taa dava mnogu niski prinosi. Potrebite za voda rastat od seidbata, najgolemi se vo juni, juli i avgust a potoa opa|aat do krajot na vegetacijata.

      &nb= sp;     Kriti~niot period za voda nastapuva vo po~etokot na cvetaweto i trae do zavr{uvawe na nalevaweto na zrnoto. Vo su{ni godini so navodnuvawe treba da se po~ne vo f= aza na po~etok na cvetawe. Pri navodnuvaweto treba da se vnimava, bidej}i zgolemenata vlaga na po~vata predizvikuva pogolema bujnost na rastenijata, visoki rastenija koi pokasno lesno polegnuvaat. Ne smee u{te vo po~etokot na vegetacijata da se isforsiraat bujni rastenija.

Vo praksa se primenuvaat pove}e na~ini za odreduvawe vremeto na zalivawe, vo zavisnost od kadrovskite i tehni~kite mo`nosti, nivoto na intenzivnosta vo proizvodstvoto i prirodnite uslovi. Spored podatocite od literaturata najvisok prinos se postignuv= a so odr`uvawe na vla`nosta na po~vata nad 80% od PVK.

Vo svetot 80% od navodnuvanite povr{ini se navodnuvaat so braz= di i prelivawe, pri {to doa|a do nesakani posledici: ispirawe na hranivata, zabaruvawe, zasoluvawe, nabivawe na po~vata i dr. Vakvite problemi na prego= lemi zalivni normi se izrazeni kaj klasi~nite sistemi kade vodata se doveduva vo otvoreni dovodni kanali.

        &= nbsp;   Ve{ta~kiot do`d kako na~in na navodnuvawe e najdobar i se izveduva so razli~ni tipovi = na oprema nameneti za taa cel.

        &= nbsp;   Brojot na zalivawa zavisi od klimatskite uslovi a normata na zalivawe se dvi`i od = 30 do 40 mm.

&= nbsp;

@ETVA = NA SOJATA

&= nbsp;

        &= nbsp;   @etvata e mnogu va`na merka vo proizvodstvoto na soja, bidej}i prinosot mo`e da bide zna~itelno namalen poradi gubitocite. Zatoa za `etvata treba da se misli u{= te pri pripremata na po~vata, izborot na sortata i gustinata na sklopot.

        &= nbsp;   Na lo{o pripremeni i neramni povr{ini golem procent od me{unkite ostanuvaat neovr{eni a gubitocite se gole= mi.       =

     =        Kaj sortite koi imaat dolga vegetacija i sozrevaat docna, koga uslovite za `etva se ote`nati mo`e da dojde do potreba od desikacija ili su= {ewe na vla`noto zrno. So toa se gubat efektite od potencijalnata rodnost na sor= tite so podolga vegetacija.

        &= nbsp;   Kaj posevite so redok sklop doa|a do granawe i do formirawe na me{unki na dolni= te nodii, so {to naj~esto ostanuvaat neo`neani. Me|u drugoto, optimalniot vegetacionen prostor podrazbira i formirawe na najniski me{unki na onaa vis= ina na koja nema da predizvika gubitoci vo `etvata.

        &= nbsp;   Opa|aweto na listovite e indikator= za zrelosta na sojata. Na tri do pet denovi od opa|awe na listovite vlagata vo zrnoto iznesuva 13%, {to predstavuva optimum za `etva i skladirawe na zrnot= o. Sojata mo`e da se `nee i so vlaga pogolema od 18 do 20% no pri toa su{eweto= na zrnoto e zadol`itelno.

Za `etva na sojata najmnogu se koristat `itni kombajni so stan= darden `iten heder. Za kvalitetno rabota na ovie kombajni treba da se izvr{i soodv= etno prisposobuvawe pri {to treba da se ima vo predvid slednoto:

        &= nbsp;   - Hederot mora da bide vo horizontalna polo`ba,

        &= nbsp;   - Da se izberi sootvetna polo`ba na = motoviloto (gore-dolu, napred-nazad) vo zavisnost od posevot,

        &= nbsp;   - Da se prilagodi brojot na obrtaite na motoviloto so brzinata na dvi`ewe na kombajnot,

        &= nbsp;   - Brojot na obrtaite na barabanot da se namali na 500-700 o/min vo zavisnost = od vla`nosta na semeto,

        &= nbsp;   - Zazorot na barabanot da se dotera vo zavisnost od vla`nosta na semeto.

        &= nbsp;   - Otvorite na sitata da se doteraat vo zavisnost od goleminata na semeto a pl= ehot na ventilatorot celosno da se otvori.

        &= nbsp;

PROIZVODSTVO NA SOJA KAKO VTORA KULTURA ZA ZRNO

        &= nbsp;   Za vakvo proizvodstvo potrebni se prirodni uslovi, obezbedeno navodnuvawe i so= rti so kratka vegetacija. Vo na{i klimatski uslovi mo`e da se proizvede soja za zrno samo so seidba do krajot na mesec juni. Za taa cel vo predvid doa|aat sorti so kratka vegetacija od grupite na zreewe 0, 00, 000, so obezbedeno navodnuvawe. Vo godini koga sojata prirodno ne mo`e da sozree, za da se proizvede zrno mo`e da se upotrebat sredstva za zabrzano zreewe (desikacija= ).

PROIZVODSTVO NA SOJA KAKO VTORA KULTURA ZA ZELENA MASA.

        &= nbsp;   Zelenata sto~na hrana od sojata predstavuva mnogu dobra hrana za odredena kategorija= na dobitok i vo golema mera mo`e da ja zameni koncentriranata sto~na hrana. Za ovaa namena sojata mo`e da se see posle docnata `etva na p~enicata, kako ~i= st posev ili vo smesa so drugi kulturi.

        &= nbsp;   Iskoristuvawe na sojata za zelena hrana se prepora~uva vo faza na intenzivno cvetawe i pogolem del na formirani me{unki.

        &= nbsp;   Iskoristuvaweto na sojata za spremawe na sila`a se vr{i vo faza na zavr{uvawe na cvetaweto = i vo vreme koga rastenijata oformile 2/3 me{unki.

        &= nbsp;   Prinosot na zelena hrana se dvi`i od 40, pa do 60 ton/ha ako se odgleduva vo smesa so p~enka.

M-r Cvetan Jovanovski